Avtor: BiserLord

---

To me grize že 30 let.
Napočil je trenutek, da se očistim na 30. obletnico valete.
Moja razredničarka višje stopnje, takrat od 5. do 8. razreda v osnovni šoli Gabrovka, tovarišica slovenščine, mi je zelo škodovala pri razvoju moje sposobnosti, spremenila v slabosti, me na splošno zavirala in z veseljem me je ponižala. To vse skupaj je imelo velik vpliv na moje starše, sošolce in posledično na družbo v okolici.

Tako je nastalo splošno mnenje o meni:
Važen misli, da je pameten, misli, da je najboljši, hoče sam zmagovat, hoče bit glavni, naklada se izmišljuje, bluzi, sanjač se ne zna obnašat nesposoben oseba, kateri nič ne verjameš. Kaj misli, da je. Nič vreden. Občutek nič vrednosti.

V resnici, to sem jaz. Od malega, s svojim razmišljanjem, neomejeno energijo, samostojnostjo, pogumom, iznajdljivostjo, neustrašnostjo, samozavestjo…. moje sposobnosti, v katere sem vedno verjel. Večini v Gabrovki nerazumljivo.

MOJA RAZMIŠLJANJA / ni omejitve /
Pred 16 leti mi moja žena reče: “ti si za luno”. Hitro odgovorim:
“narobe, luna je pred mano”.
V resnici tako funkcionira moje življenje samo okrog obrnem. Kadar je zelo slabo in kaže še slabše, kako rešit? – samo okrog obrnem in je zelo dobro in še boljše kaže.

Dovolj imam, da se mi že vse življenje moje sposobnosti ovira, zavira, ostanejo skrite v določenih skupinah in ne pridejo na plano.
Dovolj. To sem Jaz. Zakaj skrite če so resnične… ker so neverjetne, nenormalne. Meni je kristalno jasno, da sem nenormalen od (takoj) malega. Ponosen sem na to. Vse, kar je v osnovi nenormalno, je zame popolnoma normalno, obožujem to. Žena mi vedno reče “samozavest serijsko”.
Odlično.

NAJ POMEMBNEJŠI PREDMET / narobe /
Kot tovarišica slovenščine je svoje delo opravljala zavzeto, srcem in dušo, “preveč” verjetno največja ljubezen. Zelo dobro se spominjam sošolca Marjana Zavška odlično je recitiral pesmi, ki se jih je bilo potrebno naučiti na pamet. Spremljala ga je stopljeno z odprtimi ustim in doživljala svoj vrhunec. Vse to je bilo zelo dobro videno na proslavah, saj osnovna šola služi Gabrovki tudi kot kulturni dom ogromno proslav.
Res je, da je slovenščina materni jezik, to zelo spoštujem, nikakor pa ne spoštujem zahtevanje odličnega znanja slovenščine kot najpomembnejšega predmeta v življenju (razen za tiste, ki se bodo s tem profesionalno ukvarjali) za prepoznavanje rabiš kvaliteto. In potem kot razrednik skozi slovenščino ocenjuje splošne sposobnosti učenca, predvsem mene. Odlično znanje slovenščine ti v nobenem primeru ne zagotavlja uspešnega življenja.

To se zelo dobro vidi v realnosti. Realno življenje je čisto nekaj drugega, posebno v poslovnem svetu. Verjetno se dobro spominjate oglasov v javnih medijih pravilna slovenščina, primer: “džabest, orto”… tudi v današnjih oglasih vsepovsod jumbo plakatih besed, ki ni pravilna slovenščina, kaj je sploh to? Poimenovanje nekaterih hotelov: “Plaza hotel, Golf hotel”, to je nepravilno. Slovenščina ne vsebuje desnega prilastka. Pa, koga to briga, kot vidimo, nobenega, pomembno je, kako se sliši, da je poslovno uspešno. Samo to je pomembno, ker v nasprotnem primeru izgubiš službo. To je realnost.

ROSNA MLADOST / brezmejna energija z pogumno neomejeno domislijo /
Ponosen sem, da smo živeli 6 let (1978-1984) v isti hiši kot svoja čas Gospod Fran Levstik, Moravče pri Gabrovki. Levstikov pohod 3. postojanka, ja tista. Izjemno otroštvo, navdušen sem.
Moj najgloblji spomin seže do starosti 9 mesecev, ko sem desni komolec namočil v krožnik vroče juhe, hitro me mami nese do umivalnika, že sem pod hladno vodo. Znamenje je ostalo v naprej postavljen spomenik mojega spomina. Naslednji seže do mojih prvih korakov. Malo pozno pri starosti leto in še malo odlično to vidim od pomivalnega korita do štedilnika na drva, ponovim in spet… ko sem shodu, se nisem več ustavil. Začel sem z odkrivanjem sveta, vse me je zanimalo. Spoznal sem ljudi, ki so imeli zelo močan vpliv na moje življenje.

Najbližji sosed Gospod Viktor Korelec, najbolj zaslužen za moj smučarski razvoj. Hitro je prepoznal moj izjemen talent in veselje. Vedno je verjel vame, neizmerno ga spoštujem. Na splošno je vsa družina Korelc imela močan vpliv, tako Ivi kot Borut. Gospa Ivi Korelc, tvoja kuhinja je vedno dišala. Z Borutom Korelcem se je vse začelo, star sem bil še ne dve leti, šla sva na hrib Šmohor, na strani gozdička in največje strmine. Na vrhu hriba, malo pod cerkvijo, me posadi na sanke in me spusti po največji strmini (malokdo se je tam upal peljati s smučmi). To sem užival neverjetno. Od tega dneva nimam ovir, rodil se je moj pogum, hrabrost, neustrašnost. Padci in vse, kar je spadalo zraven, sem vzel za normalno, nisem imel težav s tem.

Leto kasneje lep zimski dan, igram se pred hišo in na obisk je prišla Gospa Iva Kastelic s posebnim namenom “podarila mi je smuči” neverjetno, nismo bili veliko v stiku, a kot kaže je prepoznala moj čar, verjetno moj najlepši dan. To je bilo veselje smuči sem takoj obvladal vse jasno. Smučal sem skoz od jutra do večera, vsak dan, za vreme se nisem zmenil, smučal tudi takrat, ko je bilo premalo snega. To je bilo življenje.

Gospa Minka Kastelic s Klanca je takrat imela varstvo otrok večina elitnih družin, vendar tudi midva z bratcem Matjaž med zadnjimi. Nad mano je bila najbolj navdušena in tega nikdar ni skrivala. Odlično varstvo, vedno je dišalo po hrani, fižolovka odlična, svoboda neomejeno, veter je imel poseben zvok, po 12h je žvižgal, še danes ga slišim.

Pri mojih petih letih sem neizmerno užival življenje. Brezmejna energija s pogumno, neomejeno domišljijo v razvoju izjemnih sposobnosti, samozavesti, neverjetne energije in neomejeno svobodo. Začel sem verjeti, da sem sposoben zmagovati v svetovnem pokalu alpskega smučanja.

Spomladi 1983 zagledam poštarja nato slišim ” tole je pa za Boštjana “, kar je pomenilo ” vabilo za osnovno šolo, eno leto prej “. O tem sploh ni bilo dvoma. Pri šesti letih, sem šel v 1. razred.
Leto kasneje na moje prve poletne počitnice se preselimo v Gabrovko, direkt v center elite. Začel se je ustavljati moj razvoj. Začelo se me je ovirati in zavirati. Nisem imel neomejene svobode. Vendar mi življenje vedno ponuja rešitve.

Moja stara mama, Gospa Marija Kotar, s svojo kmetijo na Vodicah pri Gabrovki moj raj na zemlji svoboda neomejeno v največjem obsegu. Narava, vonj narave, z izjemnim razgledom, zvok življenja na svojem hribu, kjer se konča cesta s svojimi planotami, dolinami, gozdovi in zelo strmimi bregi. Moja stara mama je prepoznala vse moje sposobnosti in čar tega, najbolj navdušena oseba nad mano vedno je verjela vame. Opravljam sem vsa kmečka dela in izvajal vse moje načrte domišljije. Kar koli sem si zamislil, sem izvedel, vedno je bil material. Materiala neomejeno. Kmetija je imela večinoma vse travnike na zelo strmih pobočjih (ročno delo). Vsa dela in mladostne igre, ki sem opravljal, so mi omogočila razvoj izjemnih gibalnih sposobnosti, osnovno koordinacija. Imeli smo tudi vinograd normalno na strmem pobočju (vse v liniji domačije) in to mi je omogočilo izjemen razvoj stabilizacije. Oboje najbolj pomembno za smučanje. To je bil ključ, da sem se odločil za tekmovalno smučanje pri 38 letih, vedel sem.
6.12. 1978 zagledam strica Gospod Lado Kotar, ko gre po stopnicah s sankami v roki: – “Miklavž ti je prinesel”.
Kakšno veselje izjemne sanke odlično vidim še danes. To je bila osnova vsega s temi sankami sem drvel po šmohorski strmini. Pri svojem ekstremizmu sem jih zlomil. Še danes mi je žal. A sem zelo hitro dobil podarjene smuči. Z G. Ladom sva preživela ogromno časa. Gospod Lado Kotar, naučil si me dopolnit mojo natančnost in strogo čistočo. Vse skupaj zelo cenim, te spoštujem, čedalje bolj razumem in vedno bom.

Med najbolj zaslužnimi, da se ni prekinil moj smučarski razvoj, je G. Gustl Potočnik. Pri svojih ekstremnih podvigih sem zlomil smučko, to me je prizadelo. Zavedal sem se, da bom v takratnih razmerah naše družine težko kmalu dobil nove smuči. Živeli smo že leto in pol v Gabrovki, zima 1985/86 in G. Gustl Potočnik je bil naš sosed v bloku. Prepoznal je mojo globoko stisko in mi še isti dan podaril smuči. Neizmerno veselje. Gospod Gustl Potočnik, zelo sem vam hvaležen in vedno bom cenil to velikodušnost.

Največji prijatelj gabrovške mladosti, vedno z zdravim odnosom, Gospod Damjan Petje. Določeno obdobje so naju imeli za dvojčka. Krasila naju neomejena domišljija, energija in svoboda. Skupna točka ekstremizem, bil si mi najbližje v smučanju, potem pa dolgo nič. Hvala ti, da si ob moji peti osebni napaki prevzel odgovornost in zadržal vodstvo do konca tekme. Postali smo šolski prvaki v košarki 1991, jaz kot kapetan ekipe. Izjemno. G. Damjan Petje to zelo cenim in spoštujem, vedno bom.

Najboljši sošolec Gospod Boštjan Voje.

TELESNA VZGOJA / moj najboljši učitelj /
Gospod Igor Medved mi je pokazal pot, da je v življenju možno marsikaj, še posebno tisto, kar na začetku izgleda nemogoče, potem je pa zelo uspešno in to je izjemna kvaliteta človeka. Razmišljanje široko, izven okvirjev. Vlival mi je optimizem, pogum in močno voljo. To takrat v Gabrovki ni bilo najbolj zaželeno.

Zelo dobro se spominjam dogodka 1997, v katerem sem bil sodnik; državno prvenstvo OŠ košarke mlajših pionirk (5.-6. razred) v OŠ Trnovo Ljubljana proti OŠ Gabrovka. Gabrovčanke so zmagale za 43 točk sredi Ljubljane, med njimi je najvidnejšo vlogo igrala moja sestrična Simona Kotar. Ja, to je veličina, G. Igorja Medveda bile so dvakrat 3. na državnem prvenstvu v Sloveniji. Nikdar ne bom pozabil pogledov in obraza trenerja OŠ Trnovo ni dojemal, najraje bi se ugreznil v zemljo od sramu totalno ponižujoč poraz napredno razvite Ljubljane od zahojene Gabrovke iz rovt, ki premore komaj 180 učencev na OŠ. Ponosen sem, da sem bil udeležen, čeprav sem bil začuden delegiranja na to tekmo, to ni imelo vpliva na rezultat. Igor ni imel nobene baze izbora učencev za košarko. Tako je moral tudi iz nezainteresiranih in netalentiranih učencev sestaviti ekipo, ker druge možnosti ni bilo. In uspevalo mu je odlično. Prostovoljno in njegovi varovanci so vračali z uspehi. Vsakemu je vlil pogum, optimizem, nadgrajeval gibalne sposobnosti, tehniko in vsakemu je dal vedeti, da verjame vanj ne glede na kvaliteto. Da so Gabrovčanke zmagovale, je bila posledica odlične organiziranosti, discipline, razumevanju igre ter obvladovanje tehnike meta.
Moji letniki ++++ in – – – – iz OŠ obvladajo košarko in nezainteresirani obvladajo tehniko meta. Vendar tega niso znali ceniti ne na OŠ in ne v Gabrovki, čeprav so veliki športni navdušenci in nimajo nobenih težav obiskovati finalnih tekem po Evropi Gabrovka je navijaško vedno prisotna. A doma tega ne znajo cenit, tega nikakor ne morem razumet.

OŠ Gabrovka najmanjša (nima baze) in je zmagovala med velikimi. Potrditev tega je 1. sezona ŠKL v Sloveniji, kjer OŠ Gabrovka izgubila šele na tekmi za finale štirih proti, kasnejšim prvakom ŠKL OŠ Postojna. Gabrovka je zasedla 5. mesto, v kateri je najvidnejšo vlogo odigral moj brat Matjaž ostrostrelec, kar je bilo takrat predvajano v posnetku na TV kanala A.
Veličina športnega pedagoga Gospoda Igorja Medveda.

Bil je tudi moj razrednik, a na žalost ne za moje starše. Enkrat sem spotaknil sošolko Magdo in z dlanjo je padla na varovalo za vrata na tleh. Kazen, ki mi je jo podelil G. Igor; 1200 krat sem moral napisati: “Nikoli več ne bom spotikal sošolke”, rok 2 dni. A doletela me je še ena 1800 krat: “kukanje v žensko garderobo je nespoštljivo”, rok 3 dni. In tako je bilo tudi v prihodnosti v mojem življenju za vsako pizdarijo, nepravilnost, nepoštenost, nesramnost… mi je življenje ekspresno udarilo po buči in dalo vedeti: “NIKOLI VEČ”, zelo dobro sem razumel to sporočilo, ki se ga držim do danes in verjamem, da se ga bom držal vedno.

VZORCI TALENTA IN SPOSOBNOSTI / odločitev in odločnost /
Že v rani mladosti se začnejo kazat določeni vzorci moja odločnost. V mojem 7. letu v času poletnih počitnic na Vodicah, sem prišel na odlično idejo. Naredil sem zastavice iz blaga modre in rdeče barve. Poiskal primerne lesene količke in sestavil slalom količke. Postavil sem jih na krajšem strmem pobočju hriba, na katerem stoji cerkev s položnim iztekom v cilj. Poleg glavne ceste na najbolj vidnem možnem mestu. Postavljeno na zelo kratke razdalje, z dodatnimi koli ogromno kolov. Pri tem sem bil zelo natančen, tako kot na televiziji. Tako sem s palicami v roki drsal okrog količkov po travnati strmini sredi poletja. To je bilo veselje. Najboljše je bilo, ko je bila trava malo mokra, dobesedno sem smučal super. Ko so to prvič videli moji domači, je nastalo ogorčenje, saj sploh niso mogel verjet, kaj vidijo; “takoj pospravi to ne bo nikoli več stal pa zraven cerkve, takoj pospravi”. Jaz sem pokal od navdušenja, neverjetno ponosen na svojo izvedbo. Nasprotno, skoz je bilo postavljeno več poletji zapored. Takoj ko se mi je zazdelo, da je bratec Matjaž dovolj star sem ga vključil. To sva imela skoz tekme, boje več poletji, seveda z zapisniki časov rezultatov. Pri tem sem bil zelo natančen. Edino spoštovat sem mogel dogovor v obdobju dveh tednov pred žegnanjem v cerkvi Sv. Neža. Nimam postavljeno zato, da se je trava zarastla, da je nekako zgledalo in da v času maše ni dajalo občutka, da je to slalom proga. To je bila izjemna odločnost, polna navdušene energije. Tega se ni dalo spremenit, jaz sem se že odločil.

Prvi šolski dan mojega 1. letnika srednje šole l.1991 prva generacija samostojne Slovenije smo skupaj s cimroma, ki smo se spoznali prejšnji dan, zamujali eno uro v šolo. Na oglasni deski nikakor nisem našel svojega imena, kateri razred sploh sem. Moja cimra sta našla takoj KB, nato sem se odločil, da bom jaz tudi v tem razredu 1KB. “Ampak tebe ni na seznamu” mi rečeta,” —ja, tko zgleda sam, mogoč pa tko sem”. In tako sem šel v razred 1KB. Čez par dni so v šoli ugotovil, da nisem v pravem razredu, moj razred je 1KA. Nemudoma so me obvestili, sredi pouka: “res nisem vedel sam, zame je ta, pravi”. Po koncu pridite v tajništvo, da uredimo. To me sploh ni zanimalo. Dva dni kasneje me obvestijo; prepisali so me v razred 1KB. Jaz sem se že odločil, zelo sem ponosen na ta dogodek.

Neverjetno, ta vzorec se je pojavil tudi za moj prvi tekmovalni uradni trening v SLO Masters reprezentance. Na pravi progi, s pravimi veleslalomskimi količki na snegu 3.12. 2015. Pet dni pred tem sem se v službi urezal v levo dlan, malo globje. Takoj je bilo jasno, da je potrebno šivanje in takoj nastane problem, kako bom jaz dobil smučarsko rokavico na roko. Po šivanju je punčka povojev ogromna. Ni obstajala možnost, da bom izpustil svoj prvi trening, na katerega sem čakal 38 let. Med potjo do urgence sem našel rešitev športni šivi omogočajo minimalno povitost. Tako sem moral na postelji male operacijske sobe na urgenci razložit doktorjem, kako me naj šivajo – športni šivi. Razložil sem jim in ustregli so mi. Zelo zadovoljen, kako tanko, elegantno povit. Vendar pred treningom sem moral še k osebni zdravnici na previjanje. Asistentka zdravnice: “ne, ne, ne, tole ni mogoče s tako roko, pa še na bolniški ste nori”, ne razumete, jaz sem se odločil, vi tega še ne veste, bom razložil in boste vedel. In tako je tudi bilo, še sama je bila ponosna, kako lepo tanko povito. Lepo sem dobil rokavico na roko.

Potem pa mi na mojem prvem treningu, ki se ja bližal koncu, trener reče: “ti misliš, da obvladaš”. Mislim si: “narobe, jaz vem, da obvladam, vi boste pa še zvedel”. Čez en teden smo imeli še en trening, moj drugi in kot se izkazalo do danes tudi moj zadnji s trenerjem. Z letom 2016 smo brez trenerja.

ZAKLJUČNA OCENA / nesposoben /
Moji razredničarki elita anti talent za šport je šlo pri meni najbolj na živce moj zanos do športa. Slovenščina, slovenščina je najpomembnejša, ne pa ta butast šport, to sem vedno čutil pri njej. Spisi vse rdeče: “tole je slabo”. V kolikor iščeš samo napake, boš našel samo napake, ozka gledanost.

Druga polovica aprila 1991, 8. razred. Bližal se je roditeljski sestanek za starše skupaj z učencem na temo “prihodnost”. Vendar se je zgodilo, da je na isti dan v Litiji potekalo občinsko tekmovanje v teku (kros). Močna želja po tekmovanju je botrovala, da sem se udeležil tega tekmovanja, čeprav sem bil v teku slab v kolikor sem najboljše tekel, sem zasedel 4. mesto. Vrnil sem se v Gabrovko in spoznal, da je to daleč najbolj boleč dan v mojem življenju do danes.
Razredničarka mojim staršem reče, da sem nesposoben in da ona ne verjame, da sem sposoben opraviti bilo katero srednjo šolo, tudi najmanj zahtevno. Na kakšni podlagi??? tekme, rdečih spisov, branja nezanimivih knjig, nezanimivih njenih predavanjih….

Največja težava je bila v tem, da so takrat v Jugoslaviji (komunizmu) učitelji spadali v elito in so uživali veliko spoštovanje v takratni družbi nekateri nezasluženo. Ta elitna razredničarka je dala vedeti, da so za njo poklici 3 letne srednje šole in nižje, manj vredni oz. ničvredna zgaga. Učit se morate učit, da boste študirani človek, drugače ste nula. Nobenega spoštovanja oz. zaničevalni odnos do nižjih slojev družbe, katera ji je celo življenje nosila plačo. In kako lahko funkcionira družba brez teh poklicev. No, saj Slovenija je potem doživela obdobje, ko so bili kar naenkrat vsi na faksih in nobenega na poklicnih šolah. Panika! kdo bo pa šrafal, popravljal, opravljal dela, ki so nujno potrebna za življenje. Pakistan? Oseba, ki ni zmožna širokega razmišljana, ne zna spoštovati vseh družbenih slojev, in ti to vbija celo višjo stopnjo OŠ ne more biti razrednik.
Takrat sta bila moja starša zelo mlada in bilo je obdobje, ko se je oče počasi a vztrajno dvigoval po družbeni lestvici. Ustvarila je pogoje, da sem odkril najvišjo stopnjo motivacije
V najslabših stvareh najdem najboljšo stvar.
To alarmantno stanje, sam sem bil v dvomih in sledila je protiutež izjemna.

Gospa profesor Maja Medved: “Boštjan, vem kaj imaš v sebi, verjamem, da boš zelo uspešen, nekaj velikega”. To je vse spremenilo, ker nivo reference ni primerljiv z mojo razredničarko.
Gospa profesor Maja Medved je veliko na višjem nivoju.
Skratka, največji vpliv je name imela družina Medved. To zelo spoštujem in vedno bom.

Kljub izjemnemu spominu nimam enote, kako, kdaj in zakaj na kuharsko šolo, tega spomina nimam neverjetno. Zdaj ob pisanju tega zapisa sumim malo poti dišave kuhinje dišalo v kuhinji je skoz. To bi znalo biti….
Gostinstvo mi je nudilo izjemnost: “služba in služba tri v enem – v kompletu”.
Tko k se zazdi, da bi menjal, začel s novo osebnostjo, greš v drug kraj, služba tri v enem.
Veliko sem menjal služb in krajev, kar mi je omogočilo izjemen razvoj.

SLAVNOSTNA VALETA / ožigosan /
Dan mojega največjega ponižanja v življenju.
Res ene pozitivne lastnosti niste našli v meni. Kaj naj lahko sem samo obstal, ponižan in osramočen pred množičnim občinstvom Gabrovke. OŽIGOSAN.
In moja starša med občinstvom “verjetno je zelo bolelo in še kaj več… osramočena…. oče v vzponu s številnimi pomembnimi funkcijami… naredil sem sramoto”.
Dejstvo je, da so se posledice tega čutile desetletja in več… dokler nisem začel javno objavljati, svoje trdne dokaze na Facebooku… Po pa šok, šok, šok…

Ožigosanje, pred vsem občinstvom:
“Vedno hoče bit glavni, misli da ma vedno prav, misli da je najboljši, misli da je najbolj pameten” in glavni štempelj “MISLI, DA SE SVET VRTI, OKOLI NJEGA”… Skratka samo mislim, mislim, mislim… kar pomeni nič vedet.

Dobim, novo moč – vedno vrnem.
Nikoli, nikoli, nikoli ne pozabim, ko se mi zgodi škodoželjnost, nepoštenost in krivica.
Vedno vrnem, s svojim znanjem.

NI SLOVENŠČINE / moja prva zaposlitev /
19.6. 1994 prvi dan, moje službe Hotelih Bernardin v hotelu Bernardin (zdaj Historin) penzionska restavracija Pristan ob 18.30h šef kuhinje: “e momci ovako, ovdje ide…” ??!%$&/??:!!!#%!?%… moja razredničarka???!!!$$

Navdušen sem, da sem šel takoj po zaključeni srednji šoli v Portorož, pri 17 letih 4 mesecih starosti, zelo zadovoljen. 400 zaposlenih do 1500 gostov, menza za zaposlene je v Grand hotelu Emona (zdaj Bernardin) delovala od 9h do 22h v Pristanu Dop – pop.
Izjemno učinkovit sistem, stroga organizacija, red, disciplina, higiena, vse kristalno jasno, do potankosti dodelano vse. Do danes, nisem več videl, niti približno tako kvalitetno organiziranega gostinskega podjetja. (Na hrvaški obali, v prvem desetletju stoletja, sem kot gost, v hotelih doživljal sama razočaranja.)

Moje največje slabosti, ki mi jih je pripisovala razredničarka se tu začnejo obračat, v izjemne sposobnosti.

Moje prvo samostojno, življenje. Sčasoma sem začel dojemat, da je v Gabrovki kvaliteta življena na zelo visoki ravni in v prihodnosti dojel, da enako velja za osnovno šolo.

Sem pa tukaj spoznal, kam me bo vodila resnica v prihodnosti.
Decembra 1994 smo imeli pripravniški – strokovni izpit. Pri pisnem delu je boli vprašanje “kako naredimo džuveč?”. Napišem: “gremo v skladišče, vzamemo konzervo, odpremo, stresemo v lonec zavremo in serviramo”, tako smo ga delali v Pristanu (v grand hotelu seveda tega ni bilo tam je umetnost in nikoli tam nismo delali džuveča). Med poletjem je g. pod direktor Šime Livić avtor testa, večkrat prišel dol v Pristan in rekel: “vi ste industrija, mi gor smo umetnost” (večvredni). Zato sem se odločil za ta odgovor, napisal sem resnico. Na slavnostni podelitvi jaz nisem dobil diplome. Dobil sem jo malo, pred zaključkom, pripravniškega dela. Nič mi niso mogli, povedal sem resnico, so mi pa vzeli slavnostno podelitev.

10.1. 1995 zaključim pripravništvo, vrnem se v Gabrovko. 11. razmišljam, 12. vzamem telefonski imenik in začnem klicati hotele po smučarskih centrih. 13.1. 1995 me oče pelje v novo službo Hotel Areh na Mariborsko Pohorje še vedno pri starosti 17 let. Največja težava zame je bila v tem, da je hotel dobesedno stal na smučišču poln stekla in jaz imam še vedno močno željo trenirati alpsko smučanje. Spoznam, kruto realnost polno razočaranja, sem pa smučal. Že v Bernardinu sem začel spoznavat manjvrednost tega poklica, ki se je samo stopnjevala. V sebi pa čutim, da imam veliko večje sposobnosti in ambicije kot pa gniti v kuhinji, z mislijo v prihodnost mi je postajalo samo slabo. Kako je do tega prišlo??? Spoznal sem, da nikoli ne bom prebolel ne treniranja alpskega smučanja. Tako se je začelo, obdobje hudih bojev v meni. A uživati vedno znam, v najslabših – katastrofalno kitičnih stanjih, sem vedno našel najboljšo stvar. To me je dvigovalo.

Sem pa našel še eno moč, užival sem v samostojnosti. V takih službah dobiš še prenočišče, personalne sobe v katerih je več oseb in vedno jih je primanjkovalo. Moja odločnost po samostojnosti, kar pomeni sam v sobi je bila v prihodnosti zelo učinkovita. Na Rogli so se tega zelo dobro zavedali, ko je začelo primanjkovat postelj so iskali druge rešitve in imel sem garažo za avto v hotelu Rogla, edini med zaposlenimi.

ZMAGOSLAVJA / vse finalne tekme – dvoboje sem zmagal /
Dejstvo je, da imam v sebi, izjemno zmagovalno miselnost in željo po zmagi, zelo rad tekmujem in uživam v zmagah. Občutki so izjemni in jih podoživljam mnogokrat do danes. To je moj ključ rešitve, v najbolj kriznih situacijah življenja. V totalni temi drobcena pikica svetlobe me je potegnila ven in mi začela vračat voljo in vero v moje življenje.
Smučanje je moj osnovni šport, poleg tega sem aktivno igral desetletje in še dlje, košarko in namizni tenis. Ogromno, neomejeno energije.
Mentalna moč in ni predaje. Iz stresenih situacijah sem pridobil že veliko izkušen, kar mi je močno pomagalo v nadaljevanju življenja.

Najrajše igram dvoboje, seveda tudi košarko. Odigral sem nešteto dvobojev košarke in namiznega tenisa do 21 ali 11:0. Velikokrat sem izgubljal oboje (9:0 ali 8:0). Večinoma sem na koncu zmagal (12:21) ali (11:21).
Kar vse skupaj kaže, da odlično delujem v stresnih situacijah.
Košarko sem veliko igral, po celi Sloveniji in Hrvaški obali, z različnimi kvalitetnimi nasprotniki.
V Gabrovki je nekaj določenih oseb, ki sem jih pošteno razbil.
Aprila 2011 igram z osebo, ki je trenirala 8 let v KK Heliosu Domžale do 11. Obakrat vodi 7:2, 8:3 in na koncu zmagam obe. Potem me pa prosi “nobenemu povedat”. Kaj je to. Zakaj! bi svoje znanje skrival. Razmerje zmag, odlično 90%

Namizni tenis najboljše razmerje zmag 95%. Zaradi njega sem v OŠ hodil ob 6h, pa čeprav 250m oddaljenost od doma in pouk se je začel 7.30h. Namizni tenis, mi je bil zelo pomemben. Odlična vadba za smučanje, kot košarka.
8.2. 1996 postanem prvak vojašnice Celje, 13. generacije SV – vod, smučarski izvidnik.
Moj poveljnik oddelka višji vodnik Jože Gorjup je bil tako ponosen, da se je ta ponos širil, po hodnikih vojašnice.
Neverjetno, kako je bil zadovoljen no tudi poveljnik voda poročnik Kanduti.
Večinoma so bili vsi, šokirani. Niso mogli, verjet. Niso si sploh mogli predstavljali, da igram namizni tenis in to odlično. Veselje, ponos, izjemni občutki. Ja to so bili, šokeri.
Moj nasprotnik, je v pol finalu zmagal vojaka, ki je bil nekoč 16. v Jugoslaviji. Super.
Finalni dvoboj, še zmerom vidim, to je bil kar napet intenziven 5 metrov +/- stran sam na polno. Nisem se dal.

Rogla leta 2000 takrat čez poletje je bilo 72 ekip na pripravah. Zbližal sem se z NK Dragovoljac iz Zagreba. Nogometaši so pogosto poniževal “ha natakar”. En dan slišim, da imajo aktivno prosto popoldne. Gremo mi, namizni tenis. Niti eden profesionalni igralec nogometa, ni bil blizu zmage. Sam tišina.
Z direktorjem kluba Zoranom Cvitkovićem, sem odigral dvoboj košarke, pošteno sem ga zmagal. Izjemno počutje.
Lepo, smo se imeli. Na Rogli, sem zmagal vse tekme, namiznega tenisa. Pa prvak Murske, pa…do 14. to je bilo to…
Na pokalu Unior, 2. v veleslalomu in pokal sindikat gostincev 2. mesto. Nekaj časa, že nisem tekmoval.
Sem pa na Rogli začel, z večjimi hitrosti – prebijanjem hitrosti. Nisem imel, veliko kilometrine na smučišču, kar pomeni ni velike hitrosti. To je bilo zelo pomembno, drugače bi imel danes več težav. Super.

Zima 1987/88, starša mi kupita, novo smučarsko opremo in dobim konkurenčne smuči. Od tega trenutka, naprej sem najhitrejši in zmagujem. Do tedaj sem imel slavne Elan JET (jugoslovanske Elanove trske) iz 70-ega leta, obožujem jih. Razvoj smuči v 80-tih letih je zelo napredoval in JET niso bile konkurenčne.
Februar 1988 (verjetno) POKAL GABROVKA – KOMBINACIJA (smuk-slalom) proga pr’ Kasekar v organizaciji Gospoda Miha Utenkarja. Star sem bil 11 let 11 mes., jaz najlažji in skupaj Damjanom Petjem najmlajša, ostali starejši do 16 let. Na smuku, sem zaostal +1.8 sec med zadnjimi, razočaranje (zdaj vem, daje na to vplivala teža) težka situacija – zahtevna. Slalom, tehnična disciplina najhitrejši čas:- 4.2 sec. Tehnika. Nisem mogel verjet nad-izjemno, na relativno kratki progi (15-20 sec), skupno zmagal za -2.4 sec.. Ta razlika pove, kako visoko je lestvica mojega znanja. Vse jasno. Nagradna pogostitev, je potekala v domačiji Utenkar “Gostilna Bruno”, omleta presenečenja. To je bilo veselo. Gospod Miha Utenkar, zelo cenim to in zelo spoštujem tvoje sposobnosti, vedno jih bom.

Po osamosvojitvi Slovenije, so se začela različna moštvena reprezentančna tekmovanja in Sloveniji na začetku, nikakor ni uspelo osvojit odličja. Začeli so se pojavljati, članki v različnih medijih: “nimamo zmagovalne miselnosti, nimamo samozavesti, nimamo jajc, ustrašimo se, preveč spoštujemo druge sebe pa ne, hlapci, hlapec za vedno hlapec….”. Ne ga srat. Moja razredničarka, me je celo obdobje prepričevala, da so to moje najslabše lastnosti in se trudila, da postanem hlapec. Ni imela osnovnih možnosti.

NA SVOJEM PLOVILU / svetlobna hitrost /
Leto 2001, eno mojih najboljših let.
Club Tivoli, Portorož, 1994 poletje in naprej prvič elektronska glasba, DJ in gramofoni v Sloveniji izjemen laser šov, ni da ni peljalo je do lune. No, leta 2001 je peljalo do zadnjega planeta in še naprej. Ja, ja. Po letu potovanja sem se vrnil izboljšan: – vid “širina pogleda, globina in ostrina, neverjetno”. – sluh “v množici zvokov skristaliziram tisti zvok, ki ga želim slišati tudi če so ostali glasnejši – hrupnejši v ogromnem obsegu”. – glava “neomejeno brez ovir in obdržal sem hitrost, katero sem dosegel na potovanju” in – pozitivno energijo “neomejeno”. Ta ključ mi je odklenil nove dimenzije življenja.
V najslabšem stanju najdem izjemna stanja.

Vedno znam uživati. V teh letih je skoz dogajalo na polno doživel toliko neverjetnih stvari, da so mi že leta 2000 govorili, naj napišem knjigo, pa je bilo 20% tega, kar je sedaj. To je moja svoboda izven Gabrovke, tam sem ožigosan. Do takrat sem v Gabrovko hodil v intervalih (krajših, daljših), vedno isto govoril sem resnico, a nihče ni nič verjel (nakladam, izmišljujem, bluzim…). Brez veze. Večkratni obisk Gabrovke mi je povzročal dvom o meni. To je bilo zelo slabo.

23.11.1999 ob 17h prispem z avtom (napolnjen mojega življena) na Roglo. “Dober dan, prišel sem na sezonsko delo” — “kako kako prosim, a smo prvega sam trenutek….. to ste teden prekmalu” — “a res, sam jaz sem pršu” — “ja vidimo… kadrovska ne dela več, kaj pa zdaj…. če ste že pršel, potem pa začnite delat” — “odlično”. To je bilo ključno, da sem užival na Rogli. V tem tednu mi je uspelo prit do denarnice, kar pomeni vodja rajona. Pridobil sem neulovljivo prednost, do ostalih sezonskih delavcev, ki so prišli 1. dec.. Enostavno, bil sem v višjem svojem rangu. Odločil sem se za spremembo nisem hotel v kuhinjo, zato strežba. Izkazalo se je, za izjemno odločitev.
Začel sem odkrivati vrednosti svojega spomina. Naročila na Rogli si nisem nikdar zapisoval; sistem je deloval po slikovnem spominu, s kombinacijo besedilnega spomina. Za oddajanje naročila preko blagajne sem uporabil slikovni spomin za mizo in besedilnega, kaj je naročeno za to mizo in tako mizo za mizo. To je bila osnova, da je spomin deloval. Tudi če je imelo več miz naročen isti artikel, nikoli nisem naročil po številu istega artikla, ker se je sistem zrušil. Mizo za mizo. Še danes imam v spominu določene št. kod artiklov (11 rdeči konjičan,1 beli, 500 radenska 0.5, 450 ribezov s., 403 sprite, 400 coca….). Zelo sem pridobil, na hitrosti in glas se je širil.
Dogajalo na polno “šopalo” delo, žur, smučanje, žur, žur samo stopnjevanje.
Vmes pride dan, s katerim so se začeli ogromni premiki.

Februar 2000 na banki Slovenske Konjice čakam v vrsti.
Slišim: “a ne gre mal hitrejše, kok bomo še čakal, dajmo mal hitrejši” osebe ne zmožne širšega razmišljanja. Jaz sem bil vljudno razpoložen in vljudnost sem dobival od gospe. Takrat sem prvič dojel, kako malo je potrebno za prijetne trenutke in lepši dan. Odločil.
Začel sem ciljno izoblikovanje moje osebnosti, kateri cilji so se letno dopolnjevali: “razumevanje, popolno spoštovanje, vljudnost, poštenosti…. kasneje odličnost, perfekcija, mirnosti, zadovoljstvu in uživanje – jo že mam serijsko”. Samo tole niti približno ni bilo tako lahko, kot je zgledalo. Proces je bil dolgotrajen desetletje, z veliko truda. Z močno željo in voljo mi je uspelo.

Februar 2001, hotel Rogla v moji personalni sobi imamo žur, žur, potem pa imam še malo sam žur in zaspim po 4h zjutraj ali več. Zbudim se ob 17h, a ha, super delat večerjo ob 19h. Stopim ven, iz sobe me zagleda sodelavec Sašo: “kje si bil… ob 5h zjutraj štala totalna…150 klicev na recepcijo… preglasna muska iz tvoje sobe. Niso mogli odpret, ni te bilo, kje pa si bil?” — tole jasno nič — “ja pol je šef Stojan šel odzad, komaj je odpru malo okno in komaj izklopil tvoj stolp. Tebe ni videl notri. Kje si, pa bil?” — ne ga srat! “hm, v dolini dopoldne sem prišel…. zgleda, da sem pozabil alarm izklopit pa naglas”. Še danes ne vem.
Čez dva tedna tok, tok, odprem vrata sobe direktor: “Boštjan glasba prenaglas” — “ne ne, to se vam sam zdi”.. bum, bum…. Konec zimske zaključim na Rogli.

Zdaj men je bilo že takrat jasno tole v 7 letih na žural do konca življenja. Z začetkom 2002 se je vse spreminjalo nove dimenzije Zlata Ribica. Sem še hodil, ampak vsako leto redkeje in nazadnje sem bil v Ambasadi.
30.4.2011 Fat Boy Slim odlično, Primož se spomniš dogajal. Nobene potrebe nimam po tem. Zdaj šopa šport.
Tako bi šel v Ambasado, ampak jo ni več. Tko da, ..vseeno mi je.
Ponosen sem, da sem prva in edina generacija elektronske glasbe izjemna sproščenost in odlična energija. To imam v sebi večinoma (98%), sedaj poslušam elektronsko glasbo – čil avt; me umirja, sprošča in potujem.

SVELOBNA HITROST V REALNOSTI / vodstvene sposobnosti /
V začetku avgusta 2001 sem bil brez vsega krizno kritično.
Marca 2002 sem mel vse in neverjetne nove dimenzije življenja. Vodja gostilne Zlata Ribica v obleki in kravati.
Prvič sem resnično užival v službi, izjemno navdušen nad življenjem. V nekem trenutku dva metra nad tlemi, z vsem srcem in dušo v svojem delu. Sam okrog obrnem, povem na začetku. Razlog.
Odkritje mojih izjemnih vodstvenih sposobnosti, ki jih je potrebno razvijati, in takrat odvetnik
Gospod Aleš Winkler ( https://grazia.hr/tag/ales-winkler/ ) izjemen gurman srcem in dušo. Partner v podjetju in moj direktor. Njegova življenjska zgodba je res impresivna in navdušujoča, o čemer poročajo številni mediji po Evropi.
Direktor podjetja Jurij Schollmayer in predsednik NK Olimpija (spet nogomet).

Gospod Aleš Winkler, najbolj zaslužen za moje odkritje, izjemne vodstvene sposobnosti. Ponudil mi je priložnost življenjske univerze, ki mi je popolnoma spremenilo življenje in prihodnost na veliko višjo raven – nove dimenzije. To sem podedoval po očetu, Gospod Franci Kotar in visoki bas (nikdar nisem pel). Izjemna lastnost “visoki bas” dela čudeže. Mir, takoj, tišina in vsi pridni, vse z eno besedo, lahko izgovorim samo ime v visokem basu. Red v stotinki, vsi pridni. Izjemno.

G. Aleš nikakor ni bil zadovoljen stanjem in ponudbe Zlate Ribice, jaz sem se vzpenjal stopničasto.
Ponudil mi je, da preoblikujem ponudbo in dvignemo gostilno na višji nivo. Ja, tole pa je preskok, še ne dolgo nazaj sem stregel na Rogli z žurom. Tole je zelo resno.
Tu pride do izraza izjemna kvaliteta G. Aleša. Odlično, mi je razložil pogostitev višjega nivoja. Do potankosti detajli v nulo z okolico. Jaz sem odlično sprejemal želja neizmerna, razumeval sem. Osnovni cilj: “gosta mora gostilna privabiti” gre mimo, pa ga not potegne. To je izjemno. Pomagal mi je, kako razmišljati široko, brez ovir in strahu. Imeti pogum. Zmanjšati normativ, verjeti v svojo kvaliteto in dvigniti ceno na to kvaliteto.
Tole je bila ena najtežjih. Bolones porcija 900 sit (velika ja preveč), po novem manjša porcija boljša kvaliteta, 1200 sit. Tole se je meni zdelo, tole gostje ne bodo prenesel. Detajli. (Danes sploh ne vejo, kaj je to.)
Vsak dvig cene je potrebno upravičit s kvaliteto pogostitve, to je ključ uspeha. Vse mora iti v isti liniji gor, da upravičiš kvaliteto cene – servis, mize, wc… vsak detajl v nulo. Tako imaš višjo cene jedi z manjšim normativom. Vsi zadovoljni. S tem se ustvari počutje udobja. In ta energija udobja privabi goste.
Gostje čutijo vložen trud. Bistvo vsega ta gost plača z veseljem. Dosti je takih, ki se počutijo nategnjene.
Samo dve poti sta – rešitev se smeji, pa nič. Danes ima večina raje drugo pot, po pa same čunga lunge.

Sovražim take gostince. V eni zadnjih restavraciji bivše službe cene sam gor, človek pa s čim boš ti to upravičeval. Katastrofa, servis podn totalno, grem pa po restavraciji, tam en mesec že prah kljuke umazane, okna brez veze, nad vhodom pajčevina črke imena visijo pol manjka, “kva je to?”, kakšno ogledalo restavracije “raztrgano”, ja, tko kot je v resnici. Stopim nazaj notri, zagledam tepih “kap”, umazan, raztrgan, druga potrditev, “da nikoli več ne slišim – premalo prometa” in ne slišim. Nimajo pojma. Čunga lunga. Jaz za vsako gostilno od zunaj in znotraj vem takoj.
V drugi eni na misel pride 1€ manj na uro. Ne razumem, “a ste si kdaj pogledal svoj vrt od daleč 100m” — “ne nikoli še” — “jaz ga vsak dan ena marela tko, druga, tretja. Mize postrani, umazane……
Sploh me ne zanima. In tko ostane.
Tretji bi pa škampove repke, zamrznjene 500g, pisal zalogo. Ribiči k ti sam led prodajajo. Jaz odtajam, zvagam 330g, prinesem na sestanek, užaljen. Kva tle ni jasno! ne bo inventure za ribarnico in tako je bilo.

Sestaviti sem moral jedilni list za Zlato Ribico. Precej zahtevno, zdaj veliko višji nivo, zraven stresne situacije nove dimenzije. Motivacija ekstra. Veliko gradiv predelal, ne tko recepte, ampak tač nek dodatek, ki naredi bum. Uspelo mi je s popravkom preveč jedi – zaviralo je kuhinjo. Potem odlično.
Gospod Aleš Winkler me je pripeljal do te širine, katero sem do potankosti dodelal. Neizmerno hvaležen.
Velikokrat sva imela obhode, opazovala sva konkurenco. Vse me je naučil. Enega dne, G. Aleš: “kakšn jedilnik ga vzamem” — “ja, ne vem”, čez 20s beživa natakar za nama. Ni naju ujel. Keri časi.

V Zlati Ribici kot gostjo spoznam ženo.
15.8.2002 greva z mojo ženo v Gostišče Franko (ja, zdaj ga vsi poznate), na veliko željo G. Aleša kot del izobraževalnega programa. Fantastično, to danes odlično vidim in vonjam. 12 hodov jedla 7 ur, vsak hod novo vino, energija, vonj narave. Fantastično. Mi še nismo bili na nuli proti njim.
Poslovni svet je poln pasti, zahrbtnosti, hinavščine, podlosti… Skratka, to sem urejal desetletje.
Zaključilo se takrat, ko je Gospod Aleš Winkler šel. Znanje, vse skupaj zame izjemno.
Prvi izmed edinih dveh, ki sta najbolj zaslužna za moj razvoj v poslovnem svetu.

Največji problem v prihodnje je bil, da sem še vedno kuhar. Na spletni strani RTV sem pred kratkim pod neko novico prebral v komentarjih “tisti, ki ne zna razmišljat, postane kuhar”. To je izjemna potrditev mojega največjega problema življenja “nimam nobene možnosti sposobnosti izjemnih znanj, razmišljanj…nič…zato imam ogromno ovir, zahrbtne pasti, škodoželjnosti; ni možno in nočejo verjet. S tem so se ustvarjali vsi pogoji mojega totalnega izoblikovanja hitrih rešitev vseh situacij življenja. Vedno dokažem sam, pot je predolga, trnova ogromno energije v nič, potem pa dokažem jih pa ponižam praktično osramotim samo zato, ker sem kuhar.
Ego je katastrofalno ranjen, možnosti sodelovanje so praktično nične. Uživam zelo takrat, ko si to zaslužijo.
Moja žena mi vedno reče: “ti izbereš vedno najdaljšo in najtežjo pot”. Res je,
sam ko pridem v cilj je “UŽIVANJE”.
Z tem obdobjem zaključim kot kuhar in nikdar več nisem kuhar. Sedaj sem “gostinstvo v splošnem”. Vedno sem sovražil bit kuhar ne maram bit kuhar. Niti na misel mi ni prišlo, da grem v šolo da pridobim 4. letno izobrazbo tehnik kuharstva. Moje ambicije in sposobnosti so na mnogo višjem nivoju.
Po desetletju se vrnem v kuhinjo kot kuhar, z eno veliko razliko vedno sem jaz vodja celote, sam da tega še ne vejo…. kmalu izvejo. V tem zelo uživam, šokeri.
Ko odprem vrata službe, ma zanima samo, kaj bom danes koristnega naredil za podjetje, ne kaj delajo drugi. Moja efektivnost na delovnem mestu je na najvišjem možnem nivoju (110%+++).
Vedno sem v resnici Jaz vodja celote. Na začetku se ne zavedajo, vendar sčasoma postane vsem kristalno jasno, tudi okolici. Ja, v resnici sem jaz vodja vedno z odnosom spoštovanja vseh. Ob prihodu sama katastrofa bum, bum, pam, tresk, čunga lunga sistem, po določenem času odvisno od ovir, pa delo poteka tekoče v mirnem vzdušju čutim spoštovanje vseh. Da, to je moj sistem: – “orkester – poezija v delu”. Vse jasno tudi okolici. V primeru čezmejnega vse vrnem.
Ko zapustim vrata službe, me neznanima nič več, nič nič (razen urgentni primeri). Izkušnje. S tem sem si zelo izboljšal življenje in kako prav mi je prišlo, ko sem postal član Masters ZSS…
Vedno znam uživati.

Prvič sem resnično kot kuhar – z veliko spremembo začel uživati v delu (2013). Ribja restavracija Valentin s svojo ribarnico in v tem času do potankosti izpopolnim kuharske tehnike, izpopolnim sisteme kuhinje – posledično strežbe in izpopolnim sistem higiene. Za nagrado, Rudolf Van Veen.
Potem pa direktor z investicijo. V ribarnici ulična hrana. Pa ta investicija je polom, uničila bo dušo restavracije, pa kdo bo to sploh jedel. “Veliko jih je,” — ja normalno že čakajo.
Razložim, da bo investicija podjetje izčrpavalo in bo propadel. Ne začnejo. Meni kristalno jasno drugam.
Pri veliki želji odhoda sem spregledal, da me je bodoči direktor nategnil, še preden začnem tam delat.
Valentin po dveh letih propade. Imajo drugi Ronin – suši itd. Videlo se je, da edino prvotno obratuje super.
Ronin propade. Letos spomladi ponovno Valentin restavracija in ribarnica.
Direktor Klemen Ušeničnik, ne ga srat. Pa kaj sem govoril leta 2015.

Tako začnem z največjo borbo življenja.

V sedanjosti, v tistem trenutku, ko stopim ven iz končane službe, niti ena oseba ne pomisli, da sem kuhar.

Aleš Winkler – reference:
https://hrtprikazuje.hrt.hr/dokument…/dulum-zemlje-1560698
https://old.delo.si/…/kapricaste-vegetarijanke-ki-so…
https://www.rtvslo.si/…/opustil-nepremicninski…/591979
https://siol.net/…/gordon-ramsay-v-istri-s-slovencem…
https://www.pixsell.hr/…/pula-slovenac-ales-winkler…/

OSNOVNA ŠOLA, SLOVENŠČINA IN TELOVADBA — 2. del

OBLETNICA SLAVNOSTNE VALETE / izven serijska motivacija /
Dan ponovnega ožigosanja 13. obletnica.
Obletnica ožigosanja ponovno sem moral poslušat. Ponižanje.

Drage moje sošolke in razredničarka, NAROBE, Jaz VEM, ne da mislim.

Zdaj je pa to preseglo vse meje. Znam pa že odlično opazovati in te slike ne bom pozabil nikoli. Razredničarka se prav privoščljivo posmehuje, uživa v moji nesposobnosti in kak butl. Zraven pa še sošolka me je prizadelo. Nisem si mislil, da me tako podcenjuje. Si pa ona niti približno ni predstavljala, da se lahko zgodi to, kar se je dogajalo v zadnjem obdobju.

Tole vam bom vrnil, da se bo bliskalo.
Sprožila se je izven serijska motivacija.
Gabrovko sem odrezal, kasneje sem se malo omehčal. Leta 2010 totalno odrežem Gabrovko
razen ožjih sorodnikov zabav – praznovanj. To je to.
Leta 2012 odrežem vse, ki so mi pobiral energijo negativne in pesimiste. Vse.
Kakšen mir, življenje si mi je samo izboljševalo.

NEVIDNA VRVICA / odstrigel sem jo /
Gospod Miloš Junkar ( https://www.m24.si/p502844976/h4031A62B#h4031a62b ) izjemen poslovnež, moj daleč najljubši direktor, zelo ga cenim, ima izjemen vpliv name, drugi izmed edinih dveh najbolj zaslužnih za moj razvoj v poslovnem svetu, ponosen sem, je velik športni navdušenec. Omogočil mi je, da sem pridobival izjemna znanja, znanja elite. Od njega sem se do dobra naučil, kako razmišljajo odlični direktorji.

Odlični direktorji že v osnovi dajejo strahospoštovanje predvsem zaposlenim so izjemni taktiki, vedno vejo, kako učinkovito pritiskati na zaposlene, ne da bi se tega zavedali, če pa že, je strahospoštovanje do direktorja preveliko in tako ostane vedno pri tem, da se zaposleni strinjajo in verjamemo. To jaz imenujem nevidna vrvica. Ko sem začel čutit, da se med nama ta vrvica krepi in postaja čedalje močnejša, sem se odločil, da jo prestrižem. Bilo je zelo težko, saj je pred mano izjemen poslovnež, komaj sem zdržal, uporabil sem vso moč in uspelo mi je, tega se je zavedal tudi on. Od tega dneva naprej moji direktorji dobivajo šokerje, obvladujem taktike, na koncu je vse taktika.

Hotel Harmonija je moje odlično vodenje gostinstva, zelo dobro smo sodelovali in bili poslovno uspešni. In ponovno moj direktor je poleg tega še predsednik ND Olimpija (novo nastale) spet nogomet. V sezoni 2007 in 2008 sem pripravljal obroke v Hotelu Harmonija za najpomembnejše tekme NK Domžale, zmagali so oba državna prvenstva. Zmagali so vse tekme, za katere sem pripravil obroke, tako sem zmagoval tudi jaz. Vmes sem pripravljal obroke še za NZS – U21, U19, U17, žensko reprezentanco in tako naprej… med tem sem začel sem pa tja hoditi na tekme – štadion. Nogomet ni v mojem obroču, nazadnje sem bil na tekmi oktobra 2012. Ta služba mi ni dovoljevala svojega časa in sem veliko vrednejši. Zato sem zaključil 31.8.2008.

Septembra 2010 pred štadionom Ljudski vrt se prvič srečava “Boštjan vesel sem, da te vidim” super, super počutje. Potrditev.
Takrat sva z bratom Matjaž in še dvema šli na tekmo Slovenije 1. tekma po SP Južna Afrika. Zagledam igralce, ki prihajajo na igrišče in rečem: “zgubil bomo”– “kako veš, kako veš..” — “vidim”.
Tako je tudi bilo. SLO : S.IRSKA (0:1) kvalifikacije za EP. Njihova telesna govorica mi je povedala, da danes ni možnosti za zmago.
Aprila 2014 se ponovno slišim z Gospodom Milošem Junkarjem: “Boštjan tri imam namesto tebe, tri pa niso sposobni opravit tvojega dela”, zdaj je spoznal mojo vrednost…škoda…. Izjemna potrditev mojega dela, super počutje.

Gospod Miloš Junkar reference:
https://www.nzs.si/…/V_NNC_Brdo_uspesno_izveden_seminar…
https://www.dnevnik.si/236682
https://www.grosuplje.si/objava/98838
https://www.sta.si/…/v-prihodnosti-tudi-clansko-mostvo…
https://www.m24.si/p502844976/h401246FF#h401246ff

OBRAZ KNJIGA / moji trdni dokazi /
Iz vsake stvari znam potegniti najboljšo stvar; jo zapišem v glavi v posebno enoto in shranim. Ko jo potrebujem, jo hitro poiščem in uporabim. Do sedaj sem iz vseh večina ljudi, ki jih poznam, ne glede na status in ne glede ne vse, potegnil najboljšo stvar jo shranil in jo uporabim, ko je to potrebno. Iz vseh sistemov poslovanja, sistemom delovanja, načinu življenja v tisti okolici – krajev, razmišljanj, odnosov, karakterjev…… enako shranim in uporabim.
Zamenjal sem 28 služb (Portoroža – Mariborskega Pohorja), toliko okolja, direktorjev, vodij, ljudi, nešteto odločitev, nešteto različnih situacij, nešteto rešitev…. in zelo pomembno, česa nikakor ne smem naredit. Vse to shranim in uporabim.

Najbolj grozno službo sem daleč najbolje delal in je moje najdaljše obdobje v eni službi (3,7 let). Toliko časa sem porabil, da sem jim vrnil.
Samo okrog obrnem, povem na začetku. Moje delo je bilo “efektivnost na najvišjem možnem nivoju” od prvega do zadnjega dne. Direktor me je pošteno nategnil, še preden sem začel delat, (sam sem bil kriv) za dodatek pa še večinoma (so izjeme) arogantno – nesramno osebje največ strežba (kasneje na odličnem odnosu), večina z minimalnimi ali brez izkušenj razmere katastrofa
(malo je manjkalo, pa bi poklical inšpekcijo sep. 2018).
Tole je preseglo vse meje, pa tole vam bom vrnil, da se bo kadil in kadilo se je. Januar 2020 potrdil že vse svoje izjemne sposobnosti, za dodatek pa moje največje znanje, smučanje v odboju, ko sta moje znanje in uspehi dobesedno eksplodirali. Ja, moja energija je sekala od zadovoljstva. Težko so zdržali v istem prostoru z mano nelagodje, ponižani, niso me mogli pogledat v oči, sram jih je bilo in zelo majhni (seveda obstajajo izjeme). Uživam.
Tri leta in pol sem porabil, da sem jim vrnil, in to z mojim znanjem, izjemnimi sposobnostmi. Samo moje znanje s tem vrnem. Dokazal sem jim, da nimajo pojma.

Vsako stvar znam uporabiti sebi v prid. Največji dokaz za to je Facebook.
Facebook je moje najboljše orodje za ustvarjanje šokerjev in tale zapis bo daleč največji. Jaz vem v naprej, kaj prihaja, ostali si ne morejo predstavljat. Res je, da kdaj prej sprožim govorice. Veliko je taktika.

Leta 2010 me je totalno fascinirala zgodba, kako je nastal Facebook. Ni me zanimala stran, ampak kako se jo naredi. Leta 2011 prvič pogledam takoj jasno. Tole bo moj zid znanj trdnih dokazov.
Odlično prihajam. Vsaka objavljena zgodba je moj trdni dokaz. Drugače mojim zgodbam nihče ne bi verjel nič.
Če ne verjameš, še ne pomeni, da ni resnica.

IZOBRAŽEVANJE REŠITVE V SPLOŠNEM / odpre se mi, vse /
Računalništvo deluje na sistem: “problem – algoritem – rešitev”. Nato ta sistem prinesem v kuhinjo, potem v življenje in na koncu:
“Vedno verjamem, da v življenju za vsak problem obstaja rešitev”.

Avgusta 2012 se vpišem na srednjo šolo – Tehnik računalništva. V tajništvu povem, da me zanima znanje, ne kako bom prišel do papirja. Absolutno znanje, ne papir. Leta 2015 postanem član Masters ZSS in ni bilo možnosti delati tri stvari naenkrat. Šola je odpadla. Nimam še papirja, mam pa najboljše možno znanje, ki sem ga našel na tej šoli:
“Na splošno verjamem, da v življenju za vsak problem obstaja rešitev in da imam znanje, da sestavim algoritem, kateri me pripelje do rešitve.”

Odlično so mi šle – podatkovne baze (tabele – relacije – poizvedbe), posebno načrt algoritma postavitve PB (tabele – ID ključ – relacije) pravilna postavitev tega je osnova za odlično hitrost. To je orodje, ki omogoča iz podatkov s pomočjo poizvedbe stroške poslovanja minimalizirati v nulo. Načrt podatkovnih tabel z relacijami (povezanost tabel) omogoča izjemno hitrost internetne strani, predvsem trgovine, hitrost najdbe podatka (artikel – cena) ni vse v hitrosti internetne povezave. Zelo je pomembno, kako je postavljena – podatkovna baza, pri slabo načrtovani – podatkovni bazi ti velika hitrost povezave nič ne pomaga. Vseeno melje, zatika. Oziroma orodje, ki je eno najpomembnejših za odlično poslovanje.

Odkril novi sposobnosti fotografija in video. Multimedija za izdelavo videa, obvezno dolžine (1,3 – 2 min) z vsem, sem dobil najvišjo možno št. točk – 100%.

Profesorica slovenščine, Gospa Vera Lašič (CDI Univerzum) zelo spoštujem vedno bom. Odlična slovarca z dušo in srcem. Zelo dobro sva se razumela. Spoštovanje obojestransko veliko, verjela je mojim sposobnostim, jih hitro prepoznala. Zato sem ji na zaključnem ustnem delu izpita letnika povedal: “kako, kje in zakaj je umrl Ivan Cankar”, vedel sem, da ne ve. Tabu tema. Navdušena. Imel sem največje število točk tega letnika, polovica je bila dijakov. “BOŠTJAN, BODI PONOSEN NASE ZELO RES VERJEMI” profesorica slovenščine. (Dan pred Rudolfom Van Veenom.)

Profesorici psihologije sem povedal, da je največji umetnik tisti, ki je narisal japonsko zastavo. Resno. Umetnost v preprostem – poezija razmišljanja.

NASVETI / vzel si je pravico, da mi deli nasvete /
Decembra 2014 na zabavi mojega očeta do mene pristopi oseba in reče: “12 let sem že zaposlen v tem podjetju (javni zavod), imam veliko znanja in izkušenj, tko, da ti lahko svetujem marsikaj”. Moje misli: “ne ga srat”. Nato odidem po album slik in ga ponudim na ogled. Album: “Jaz in Rudolf Van Veen, skupni kratki šov, prezentacija slovenskih sirovih štrukljev”. Tišina do danes. To sem naredil brez besed, samo pokazal sem svoje znanje – sposobnosti. Učinek izjemen, obožujem ta stanja.

Dogodek se je zgodil 26.11.2014 v ribji restavraciji Valentin “otvoritev predstavitev izdaje knjige Rudolf kuha v slovenščini” za elitne goste. Uradna predstavitev izdaje knjige za javnost je bila mesec kasneje na Gospodarskem razstavišču v LJ.
Ta dogodek je moje življenje postavil ne veliko višji nivo s trenutkom, ko sem prvič videl slike. Izjemna potrditev oz. diploma in nagrada za moje dosedanje kvalitetno opravljanje dela in sposobnosti širokega razmišljanja. Trdni dokaz, potrditev, da sem dosegel vse zastavljene cilje moje osebnosti, ki sem si jih začel zastavljat marca 2000 ta zelo zahteven proces je trajal 13 let in pol. Vendar sem ugotovil, da mi manjka še en stvar, da zapolnim celoto. Fizična moč, ki pa je kmalu sledila.

To je bil dogodek kritične situacije najvišje stopnje. Svetovno priznana znana oseba, mnogokrat nagrajena izbran za osebnost leta Nizozemske 2002 za izjemne dosežke. Svetovni velemojster kuharstva, kuharskih oddaj in šovov. Njegove oddaje so med najbolj priljubljenimi na svetu, ima nešteto št. občudovalcev po svetu pri nas je bila uradna predstavitev razprodana takoj. Zato so organizirali še eno naslednji dan. In z G. Rudolfom Van Veenom imam Jaz kratki kuharski šov, v čemer je on najboljši na svetu in to na predstavitvi izdaje njegove knjige pred občinstvom izbrane elite.
Kritična situacija najvišje možne stopnje z dodatkom dobro sem jo čutil močno in ostro pritiska, grize, zahteva popolno koncentracijo brez napak. Bila je ura in še nekaj pred načrtovanim mojim nastopom. Skuhal sem kavo, dan je bil delovno zelo intenziven, komaj sem čakal kavo. Prižgem cigaro, naredim požirek kave, nato slišim: “sprememba načrta moj nastop se začne uro prej,” to izvem pet minut prej. S tem so se ustvarili vsi pogoji, da se vklopi moja ekstra motivacija in takrat delujem odlično, poln poguma, samozavesti in spoštovanja. Ko so mi dali znak, da je čas za moj nastop, sem šel proti odru in si rekel: “prišel si na tuj teren, pokazal bom, kdo je glavni”. Občuduje ga cel svet in na najinem šovu on občuduje mene poleg navdušenega občinstva moje predstave.
Zmaga. Slike so dokaz, ki povejo vse.

Hvala G. Mitja Pahor da si se mi pustil pregovoriti, da znaš slikat, vzel si moj fotoaparat in uspelo ti je narediti izjemne slike v najpomembnejših trenutkih. Moj prvi trdni dokaz mojih znanj in sposobnosti. To zelo spoštujem in vedno bom.
Drugače mi te zgodbe spet ne bi nihče verjel, ni možno.

Šok oz. šokiranje ali šokeri, tako jaz imenujem to sposobnost, ki jo pokažem. Nastane, tišina, mir ne dojemanje, kaj se je sploh zgodilo, traja in ne popušča. Ta stanja izjemno obožujem, ker že v naprej vem, kaj se bo zgodilo in vedno se. Tako kot ta zapis.

Osebam, ki delijo nasvete vsepovprek, se je najbolje izogniti. Tisti, ki imajo znanje, ga ne bodo kar tako talali.

STRESNE SITUACIJE / čas je denar /
Odlično delujem v zelo stresnih situacijah. Žena mi je razložila, da v resnici uživam v tem. Res je. Stresnih situacij je v gostinstvu ogromno in so ključnega pomena. Tega se 80% gostiln v Sloveniji ne zaveda. Čas je denar. Največji povod v stresne situacije je nenadno ali nepričakovano povečanje število gostov. Takrat zaradi mnogih dejavnikov; “različne osebnosti v kuhinji, strežbi, direktorjev, razumevanje delovnega mesta, odnosi, spoštovanje, sistemi, tehnike, samozavesti…”, začenjajo nastajati različne težave; v parih minutah naročenih 100 jedi in naročila konstanto prihajajo. Strežba odnese jed na napačno mizo in ni jedi za pravo mizo, ki je nujno potrebna, da je miza v celoti postrežena… s tem nastanejo zelo stresne situacije. To so ključni trenutki gostinstva, čas je denar. V tem primeru je nujno potrebno hitro in učinkovito reševanje sprotnih težav, v nasprotnem primeru se težave kopičijo in se vse sesuje.

V moji osnovi je: “kar se je zgodilo, se je zgodilo in tega ni možno spremenit”, vse ostalo je izguba časa. Tako ustvarim pogoje za hitro in učinkovito reševanje težav. V primeru, da nujno potrebujemo novo jed v najhitrejšem možnem času, se jo začne takoj delat avtomatsko, brez pregovarjanja to je osnova mojega sistema. V kolikor se začne pregovarjanje (to se dogaja v mnogih gostilnah, konstanto), čas teče, začne se izgubljati na hitrosti. Z vsakim nepotrebnim pregovarjanjem se vklopi množilnik porabe časa, kar ima močan vpliv na izgubo hitrosti. Čas je denar. Zgodi se domino efekt: “čakalna doba za goste se poveča, nastaja nezadovoljstvo, gostje začnejo pritiskati na strežbo in strežba začne pritiskati na kuhinjo”, vse se podre v trenutku. Kaos čimprej je potrebno zmetati ven jedi. Odpove celoten sistem, nič več ni pomembna kvaliteta, izgled, količina, samo ena stvar je pomembna čim hitreje se znebit naročil in te groze. Rezultat nezadovoljni gostje, popusti za slabe gostinske usluge, mize se obračajo prepočasi splošno nezadovoljstvo. Vse to se ponavlja, skozi se ponavljajo stresne situacije različnih stopenj. Ustvarjajo se odlični pogoji za živčnost, napetost, nespoštovanje, stalno prepiranje, očitanja. S tem hrana postane živčna in najhujše za gostilno, strežba izgubi zaupanje v kuhinjo. Ta gostilna nima sistema organizacije, slaba energija skoz iskanje krivca za slabe promet, iskanje razlogov za trganje plače, osebje se skoz menjava sama borba in tako v nedogled, dokler traja. Tako ogromno gostiln po Sloveniji in večina se jih sploh ne zaveda, kje je problem, podcenjujejo, ne razumejo, nimajo znanja – vodstvenih sposobnosti in tega si nočejo priznat.
Gostinstvo je na najnižji točki v času samostojnosti.
Rešitev je v resnici čisto enostavna na splošno imajo največji problemi enostavno rešitev, vendar zelo težko razumljivo.
Obstajajo dve vrsti gostov: “tisti, ki z veseljem plačajo in tisti ki imajo občutek, da so jim pobrali denar” to je to.

Rešitev.
Spoštovanje, odnos, razumevanje zaposlenih in delovnega mesta to je osnova za ustvarjanje dobre energije delovnega okolja. Red, disciplina, higiena. Učinkovit sistem: “vse na svojem mestu ob pravem času” vsak popolnoma razume opravljanja svojih del v vsakem trenutku osebju vlivaš pogum in optimizem, delo poteka sproščeno, s tem vsem se minimalizirajo možnosti napak. Kuhinja je živa stvar, delo mora potekati kot: “orkester – poezija v delu” skladno s strežbo to obožujem. Tako strežba dobi popolnoma zaupanje v kuhinjo. Ta pozitivna energija zapolni prostor in okolico. Gostje jo začutijo. Tako so ustvarjeni odlični poslovni pogoji. Stresne situacije so zmanjšane na minimum in tiste, ki se zgodijo, se učinkovito rešujejo. To je ključ. “Čas je denar”.

Da ključ deluje, sem dokazal v več gostilnah zadnjega desetletja, ne glede na delovno mesto, samo če sem bil kuhar, je zaradi vseh ovir trajalo do dveh let, v primeru vodje en mesec. S tem se pa tudi nekaterim direktorjem dokazal, da nimajo pojma.
Večina misli, da je gostinstvo: “izi pizi lemon skvizi”. Največja napaka.
V resnici je to: “stres depres lemon zest”.
V zadnjem desetletju sem imel direktorje, kateri nimajo vodstvenih sposobnosti, še huje, ne znajo reševati konfliktnih situacij.

Zapomnite si, v kolikor so v podjetju stene polne plakatov z raznimi napisi kaj smeš, kaj ne smeš, kaj je obvezno; je to dokaz, da tu nič ne štima. V učinkovitem sistemu zaposleni točno vedo, kaj je njihovo delo in ne rabijo plakatov.

ŽELJA, KI NI NIKOLI UGASNILA / se izpolnjuje /
Najbolj uživam v trenutku, ko na tekmi Masters World Cup sprožim časovno palico na štartu.
Izjemno počutje samo jaz in proga. Samo od mene je odvisno. Brez čunga lunga sistemov odvisnosti – ovir.
Zato sem vedel, da bom uspešen.

8.2.2015 Kranjska Gora proga Kekec pod sedežnico postavljena veleslalom proga.
Sestrična Gospa Vesna Hribar me posname video na mojem zidu trdnih dokazov. Ga. Vesna oba dobro veva, da je bila to osnova pogoja v razmišljanje in čez mesec postanem član Masters zveze smučarjev Slovenije. Največja želja sploh od takoj. Nikdar prebolel.
Z ogledom videa še vedno verjamem oz. se samo še stopnjuje. Čez en teden ista proga, padem pošteno sabo odnesem velik del ograje. Bolečine, poškodba, so dejale – na bolniško.

V tem času na netu najdem Masters reprezentanco: “kaj, kaj pa je tole…nekam resno deluje…kaj je tole, … deluje kot svetovni pokal…”. Grem na balkon, prižgem cigaro, razmišljam: “kaj se je tole zgodilo????”. Nazaj na net: “pa tole je čisto pravo”, kar stisnilo me je. Neverjetna toplina, a tudi zavedanje resnosti situacije: “si upaš, 38 let si bil pameten in zdaj realnost”, ja pošteno stiska. Malo se ustrašim, razmišljam…razmišljam.
Čez par dni (petek) pokličem Smučarsko Zvezo Slovenije in vprašam: “kako pridem do članstva Masters zveze?” šok, ne najdejo odgovora, “tole me malo zaskrbi” —- “probajte na” konec. “???!!!??%%##*?!”.
Sedaj je meni to čisto jasno, ja, noben se tako ne včlani v Masters zvezo. Vsi so nekako vpleteni v tekmovalno smučanje od nekdaj, če pa slučajno kdo ni, pa pozna nekoga, ki je. Nobenih težav s članstvom.
Ponedeljek zjutraj telefon, Smučarska Zveza, vse razložijo. Super počutje; zavedali so se, da s tem vprašanjem niti približno ne bi smeli imeti težav. Sam, če nikoli noben ne pokliče in vpraša. Zelo všeč mi je bil njihov trud.
Bom pa zdaj naredil svojo kariero. Samo okrog obrnem.
Moj smučarski klub “smučarsko društvo Vagabund” Matjaža Vrhovnika. Vse pa urejava s Primožem Vrhovnikom. Že nekaj časa sem edini član, ponosen sem na to.

Zelo globoko sem razmišljal, dodelal do najmanjše potankosti in še naprej. Sem totalni analitik. Zavedanje resnosti tega ni heca, to me je stiskalo, kaj pa? …kaj pa, če je od tega bolj malo, kar sem razmišljal od 5 leta naprej “sposoben zmagovat v svetovnem pokalu”. Dva ključa sta totalno ovrgla sum in dala zaključno potrditev: “Vodice gibalne sposobnosti in moja zmagoslavja zmage finalnih tekem vse zmage z velikim zaostankom…”.
Vodice so mi dale gibalne sposobnosti, koordinacija “naj-pomembnejša”, podobne kondicijskim treningom v mladosti, verjetno še več in imam zmagovalno miselnost. Vedel sem. Do potankosti izdelam načrt. Osnova kondicija.
Konec marca začnem s kondicijskimi treningi.

Res je ni to profesionalni svetovni pokal je Masters. Poleg tega služba ni na TV, vse financiraš sam, obstajajo pa možnosti sponzoriranja. Do tega ja pa zelo težko priti. Ni občinstva kupne moči oz. oglaševanje množici.
Ne moti me, da nimamo trenerja. Niti približno si nisem predstavljal brez trenerja. Dojamem: “sam spet sam”, pridem v reprezentanco in s tistim letom ni več trenerja. Življenje me pelje naprej isti tempo: “samostojno”, prav bom pa še to.
Me pa zelo moti, da nimam materiala kot profesionalci npr. (5 parov SG + GS). Letos me je moška reprezentanca SLO hitre discipline na svetovnem prvenstvu v Cortini z nastopi in ne nastopi zelo razjezila. “Imate tega v izobilju, česa meni kritično primanjkuje material in treningi med koli”. Jaz nimam težav z nastopi, hočem tekmovat, nimam pa tistega, ki ga imajo oni v izobilju. Taka je realnost.

Vem, da sem v reprezentanco vnesel svežo pozitivno energijo, polno samozavesti, ni omejitve, vedno verjamem. Ob mojim prihodu so bili zelo skrhani odnosi, videl sem to na slikah. Pride tko. Vem, da smo zato brez trenerja in počasi so prenehali tisti, ki ne morejo brez trenerja. Pravi, smo ostali. Leta 2015 ni bilo kristalnega globusa v Masters reprezentanci. Danes smo velesila, predvsem zaradi Tadeja Prebila, Boštjana Brusa in Samuela Borovinška, pa to je kristalnih globusov in medalj, da rabi vsak svojo šajtrgo. Seveda tudi Boža Torkar.
Sem zelo ponosen član Masters Zveze Smučarjev Slovenije.

Ključno je na moje smučanje vplival dogodek na ledeniku Meltaler, začetek novembra 2019, prvi dan na snegu. Takrat sem avgusta začel razumevati, kako se naredi tekmovalni zavoj.
Do decembra pa imam na razpolago 12-14 dni, plus služba. Ne smem izgubiti dneva zaradi megle. Vse ostalo je naštudirano. Najbolj veter spremljam v naprej, tako lahko prestavljam dneve kolikor je možno, seveda med tednom (priprave) za vikend hodim samo na tekme. Tko se minimalizira na meglo in sneženje bolj al še bolj. Odločitev kristalna za vse te razmere. Jaz mam pa v glavi, zavoj v nogah pa ne. Noge vejo sam niso dobile še ukaza. Zdaj moram toliko različnih specialnih vaj naredit, da noge dobijo vse tisto, kar ima glava. To je rešitev. Pot je narejena do končnega cilja. Druge ni, nič drugega ni pomembno. Za prvi dan, “brez megle” preveč, prišla je. Večina jih gre domov, jaz nimam izbire, vse jasen. V megli na sredini proge ni tko enostavna (malo nazaj sem se tudi jaz sam sebi čudu) vse smeri enako vidiš, nič (slike vse povedo). Jaz se nimam časa s tem ukvarjat. Moram specialne vaje delat. Cilj. Sedem se na sneg, to zelo rad počnem, dobesedno najdem petletnega sebe, super energijo, ogromno krat sem tko sedel. To sem dojel 2016, veliko sem smučal, tko sem našel pet letnega sebe. Daleč najboljše moje življenje je bilo v 5. letu starosti, “poln neverjetne energije, sreče, anbliv sposobnostmi”. Kaj je šlo narobe??? Tako je nastal naslov ” Osnovna šola, slovenščina in telovadba. Sedim in razmišljam kako sem takrat petletnik, “nič me ni zanimalo za meglo, skoz zadovoljen,” zakaj bi se sedaj obremenjeval z nečem, če ni nobene potrebe po tem. Osnova. Vso energijo, vse sem čutil, videl prvič kristalno jasno, anblivebel. Spojil sem se s pet letnikom sebe in ključ rešitve. Vse jasno.

Ne obremenjujem se s tistim, ki ni nobene potrebe potem. Sam okrog obrnem, povem na začetku. Vse je se je spremenilo, to je moja največja mirnost in stabilnost življenja sploh. Vsi procesi se dogajajo v glavi, vse minimalne in več stopenjske težave. To so najhitrejše možnosti rešitev. Brez reakcije, vse procesira glava. Svetlobna hitrost izjemno stanje ne glede na vse žena šokirana čez to obdobje, poleg covida sam moja žena ni šokirana. Neverjetno umerjen vsi procesi se dogajajo v glavi. Svetlobna hitrost zdaj, ko to pišem, to izjemno čutim. Pišem, grem na drug podnaslov, še vedno pišem še tretji naslov – lahko še. Kam pa greš? počak! ti prid sem. Po grem pa tja, pa tako naokrog. Pol pa sm pridem “u helov” — ” ja, živjo” stvar rešena. Svetlobna hitrost. Tko pa zdaj pridemo na to, da sem 4. dan dobil potrdilo glava in noge odlično funkcionirata.

4.12.2019 objavim slike Melltaler, to je potrditev, vse jasno, (nikdar še nisem naredil take objave). Potem ideja še enkrat gor. Vprašam trenerja poljske ekipe: “sm, ta pa ta se lahko pridružim?” on pa men “ju ha-h”, — kako juu ha-h, boš ti zdele vidu. Tišina do spodnje podzemne, “bj” — “bj bj”, kako mu je sploh na misu prišlo. Skratka, odlično, sam pr men ne veš, a bo šlo po ravni linji tja, kamor je treba al še kaj spoznavat. Nikol ne veš.

Prva tekma sezone Haus 15.12.2019 odločitev sam en par bom vzel, “kaj pa je to?” ja, bomo videl. Res je. Na startu Haus 45. min pred startom. Mal potegnu z diamantno. Bremze spnem z gumico, jo postavim na sneg in ona gre…kva pa je zdej, kva ti pa je…gumica!… kaj, češ nje se pelje sam, vprašanje, kdaj se bo ustavila. Pre – stabilna, noče se prevrnit, hitrost povečuje… nobenega ne zadane lepo…. druga smreka…. A ha, po eni se odpeljem jo iskat. Startna procedura? še sam sebi se čudim. Kaj tle ni jasen na Meltalerju tega nismo treniral. Nisem slabo peljal. Sam ko sem šel proti sedežnici, je bilo kar hudo blizu kritičnega, preseglo je meje. En par od kot men profesionalcu, en par reku sem nikoli z eno. V avtu se vse zmenim, Reiteralm.

10.1.2020 Reiteralm helov – kva dogaja. Slika z Reiteralma 1.30h pred startom SG na vrhu. Vse jasno, fokus, neverjetno. Na vrhu od vsega se mi srce odpre neverjetno. Smučanje resnično, čudim se in po tekmi SG mam še torbo za pancarje še en par smuči.. na hrbet, na ramo in gremo. Zdaj zavoje delam isto z opremo, al pa brez, ker mi je vse en smuči na rami, na hrbtu, torba, tko je zdaj večinoma pa ni. To je to. Potem se peljem po potki naravnost lepa hitrost, “točno tkole sm hotu, točno tkole”, zadovoljen do konca. Nekaj časa se že peljem, noge pečejo, bliža se izjemna strmina. Precej peče bom raj ustavil. Ja, nisem mogu prvič me en gospod snema. “Tko da profesionalec odpelji.” In to je bil začetek mojega najlepšega leta življenju leto 2020.

Gospa Vesna Hribar si najzaslužnejša, da je prišlo do razmišljanja in posledično do članstva. Zelo to cenim in spoštujem in vedno bom.

ŽIVLJENJE SE MI IZBOLJŠA, NEVERJETNO, NA VSEH PODROČJIH / telovadba /
Sem najbolje psiho – fizično pripravljen v svojem življenju, pri starosti 44 let in 5 mesecev.
Moč neverjetna, vzdržljivost, hitrost, reakcije, gibljivost neverjetno. Težko je to razumet.
Samo okrog obrnem.

Nikdar prej se nisem ukvarjal s psiho – fizično pripravo. Začel pa pri 38 letih, se pa to spremenil v neverjetno.
Ko sem začel, nisem mogel skupaj teči niti 10 min, ja, ja, kriza. Zdaj mi je najlažji trening tek uro do ure pa pol srčni utrip 150+/- ja, najlažji, ker vse ostalo je prav ubijalsko, večinoma dominantne kompleksne vaje (dvigov uteži, poskokov, skokov, šprinti, intervalni teki, hitrostna vzdržljivost na splošno, zelo intenzivni treningi za znoret. Rešuje me ekstra motivacija, pridobljena v Gabrovki, nato pomislim takoj lažje. To vse skupaj nosi izjemne rezultate.
Ne gre pa hitro prva očitna razlika po treh letih, po petih je eksplodiralo, zdaj pa nadgrajujem. Moč je neverjetna.

Dosti mojih vrstnikov ima probleme boli to boli ono križ, noge…. uščipne…
Jaz se počutim odlično 30 let, lani na tekmah 25 let. Je pa res, da v smučarskem svetu pri 50 si mlad. Ja, vem, prvič ko sem to videl, nisem mogel verjet. Sam, ko so hitrejši od tebe 65 ++ let, pa takoj verjameš. Res, res sam čez planke je treba pogledat.

Moja efektivnost, lahkotnost gibanja, hitrost vsega je dobesedno neprimerljiva z ostalimi na delovnem mestu. Enostavno, tko je. Da bi jaz bil plačan za efektivnosti, posledično produktivnost, bi kmalu začel v penzijo korakat.
Ogromne lonce nosim kot prej, lončke s prsti.

Kamorkoli grem – vse povsod me, spoštujejo in jaz vedno spoštujem.
Super odlično, to vse je posledica telovadbe in nič drugače.

ŠOKERI / moja izjemno učinkovita sposobnost /
Takrat, ko ljudje obstojijo brez besed, strmijo vame in ne morejo dojet ali verjet, kaj se je zgodilo oz. kaj so videli takrat, takoj vem, da sem opravil odlično. To so izjemni trenutki, uživam v njih odlično počutje. So vsako leto pogostejši in to sposobnost imenujem
“šoker”. Nudi izjemno učinkovitost.

Potrebno je imeti orožja (pisanje, čiščenje, tehnika, hitrost, okusi, okraševanje krožnikov…) znanja.
Najbolj učinkovito je pisanje in čiščenje. Marca 2006 sem opravil seminar Ecolab – sterilna čistoča in poznavanje čistil.
Tole sem jaz dodelal do perfekcije. Uživam v tem.
Na novo, ko pridem in nastajajo čunga lunge, je potrebno red naredit “ŠOKERI”. To učinkuje neverjetno.
Sploh ne morajo verjet, kako je čisto še huje, niso sposobni tako očistit. Sam mir.
Potem pa spet uporabim, ko je potrebno. Potem pa prihaja naslednja faza za izkušene.

MOČ ENERGIJE / verjetno moja največja sposobnost /
Bivša sodelavka ga. Mirjana (večina od vas ste jo spremljali v resničnostnem šovu “Ljubezen po domače”, dve sezoni) mi je večkrat dejala: “to tvojo energijo čutim in me strese že 100m pred stavbo, ko prihajam v službo”.

2011 odkrijem to sposobnost, ta naredi red v nulo. Ima veliko stopenj, najvišja švasa noben nima osnovnih možnosti, da spregovori, ne more. To ko enkrat doživiš, ne želiš nikoli več.
Pogled si zapomniš do konca. Priletita dva majcena diska skozi glavo s super sonično hitrostjo.
To pa je ko pride čez vse meje. Jaz pa hočem sam perfektno delat. Čunga lunge so se razmnožile.
Odvisno za nagrado lahko podaljšam, da si zapomnijo.
Dobim popolnoma mir. Odlično. Komunikacije samo za nemoten potek dela.
V resnici uživam, imam mir.
Sem pa prišel do novega spoznanja v Valentinu. Sprožil sem najvišjo stopnjo švasanje ne popušča, lahko še nagrade. V tem pa našel odlično produktivnost in osredotočenje. Tu se kvaliteta dvigne neverjetne stopnje.
Osredotočenje na delo neverjetno dvigne produktivnost. To pa naredi mir.

TELESNA GOVORICA – OKOLICA- PROSTOR – ENERGIJA / hitrostno mi vse pove /
Avgust, 2019 je mami imela zabavo, bilo je več ljudi tisti, ki so takrat pomagali pri požaru. Takrat sem pri dveh osebah (nista na mojem seznamu) spoznal, da imata velika težave v moji bližini čutim neprijetnost, nikakor me ne moreta pogledat v oči in spregovoriti. To mi pove, da sta imela v preteklosti veliko mnenj in trdih prepričanj o meni. Seveda so ta bila totalna napačna, in to se zavedata. Energija, živčnost, nelagodje, vse to izvrstno čutim in vidim, sram jih je. Širila sta neresnico o meni. Vsaka oseba, katera je imela podobna prepričanja in širjenja, bom to takoj vedel, ko jo bom zagledal.

Naučil sem se najboljše je, da sam prepoznam in ocenim osebo in ne poslušam množice podobnih mnenj. Zanima me, zakaj imajo tako mnenje in tako začnem raziskovati, kakšna je oseba in v kolikšni meri je mnenje večine resnično v vseh segmentih življenja. Ko prepričanje moje ocene v glavi potrdim, ne obstaja nobena možnost, da me bilo katera oseba prepričala v nasprotno. Ni možnosti vsak detajl, dogodek, odnos, mimika, gibanje, barva glasu, pogledi, vse analiziram do potankosti. To je moja izjemna sposobnost odlično in hitro berem ljudi, okolico, prostor…

URA RESNICE MOJE MENTALNE MOČI / potrjeno /
25.12.2020 do nedavnega moj direktor Krvavca g. Janez Janša postane glavna zvezda dneva in glavna zvezda uporništva sistema z odmevnim intervjujem na RTV SLO. Mi se ne damo, jutri bo smučišče obratovala kljub prepovedi vlade. Sledi množična zaslepljenost, “ta pa ma jajca, pogum, heroj, ima vse moje spoštovanje, za predsednika, donacije za kazni…”, nastane javna stran na Facebooku skupina: “Vseslovenska vstaja športa”.
Ne ga srat. Tole je preseglo vse meje.

Moja žena: “a boš ukrepal” — “ne morem, kar tko, moram začutit” — “zdaj ne moreš čakat, da se ti poravnajo vsi planeti v vesolju in ti vesolje sporoči dan stara novica je kot lanski sneg…. največja priložnost se bo odpeljala…ne bo te čakala… odpeljala se bo”. Ja, res je, prav imaš. Ampak to ni tako, enostavno moram začutit, da lahko pišem.

26.12.2020 zbudim se in začutim, “vem, da je danes ta dan”. Uf, tole verjetno ena najtežjih odločitev resna situacija neverjetnih razsežnosti. Kritična situacija najvišje stopnje do sedaj. g. Janez Janša, direktor RTC Krvavec in podpredsednik združenja slovenskih žičničarjev….. Jaz pa en kuhar. Javna objava mojega zapisa?!¨*…. čutim pritisk neomejene moči energije…stiska hudo od zunaj in znotraj… švasa na polno. No, si ali nisi zdaj. Sprejemanje najtežje odločitve takoj. V taki situaciji še nisem bil izven serijska stresna situacija…odziv javnosti…tole je lahko potop (samomor). Kakšne bodo rekcije vsega (žvižgač, izdajalec, nekdo, ki išče pet minut slave) nič od tega nočem… do kam bo prišlo nočem medijskega širjenja. Švasanje se ojača. Zapis mora biti brez žaljenja, škodoželjnosti, nesramnosti, skratka čisto brez napak ni možnosti popravnega izpita po stisku gumba objavi ni povratka. Ne vem tole, je prehudo zame…. švasanje ogromno, moj pogum – moč ugaša. “Niso samo žleht ljudje obstajajo, tudi pošteni,” reče žena, “verjemi”. Ja, ja, nato najdem novo moč Gabrovka, razredničarka… to ja moj najbolj trden dokaz izjemnosti perfekcije mojega dela. V stotinki motivacija ekstra kategorije. Strogo pravilo počasi, ne hiti, mora biti vse čisto brez napak, ni popravnega z odličnimi dokazi (sliki SMS) vse v nulo. In tako je tudi bilo. Objavim po mojem znanem vzorcu – “poezija v taktiki” ponoči 2.30 uri ne grem spat, to želim čutiti. Prvi komentar “neverjetno” ja, neverjetno. Bliža se jutro – poezija v taktiki. Stran ima 8000 članov. Povem jim, da so v tem trenutku ovce.

Dobro jutro, budnica bu du tu tum pam pim pum, sam vulkan. Odlično sem čutil. Kmalu prošnje: “izbriši, prosim, izbriši objavo…”. Ne ga srat! “pa vi ste izbrisali mojo perfekcijo – odlično opravljeno delo, ne obstajam za podjetje Krvavec. Direktor me je nategoval s prestavljanjem, podpisom pogodbe (sept – dec) in uradnega zapisa, da sem tam delal, ni”. Čutim energije, vem, da je prizadelo določene ljudi. Vendar to je resnica. In vem, da je čez par dni večina začela dojemat to resnico. Zvečer sem čutil nešteto energij, nešteto težko razumljivo. Rahlo sumim dvom moje objave. Energije hude. Zaspim.
Naslednji dan moja objava, izbrisana in vse povezano z njo (donacije za kazni itd….). Prevladal je razum, molarno sporno ne gre skoz. Stran se sesuje. Mir tišina zvezda je umrla. Tišina nič. Stran je čez 8 dni ukinjena. Mir in tišina v vseh medijih. Čista zmaga. Zaznamoval sem elitnega direktorja in to “kuhar”.
Je pa odšel, tudi moj dokaz nisem objavil na svoji strani. Zapis objavljen na moji spletni strani: https://biserlord.com/…/15/moj-zapis-dela-hotel-krvavec/.

To je moje najbolj odlično vodenje kuhinje perfekcija. Sprejemal sem pravilne odločitve, brez napak, kot zapis. Odlične pohvale poročnih parov. Prvi dan, ko sem samostojno pripravljal večerje za hotelske goste. Uro po serviranju večerje pride receptorka Ga. Neža. “Boštjan gostje prihajajo na recepcijo in govorijo, da je hrana odlična, nekateri še niso jedli tako okusno hrane res”.
V novembru dobi(mo) hotel Krvavec prvikrat nagrado WORLD SKI AWARDS WINNER 2020, za najboljši smučarski butični hotel v Sloveniji. V osnovi butični hotel pomeni kulinarika višjega nivoja, višjega nivoju usluge gostitve v splošnem. Zato je št. postelj omejeno. V ta namen so nastali butični hoteli, da se ločijo od hotelov masovnega industrijskega prehranjevanja.

Jaz se pa moram borit, da imam dokaz moje perfekcije. Izjemno sem delal, to je resnica. Vse, kar želim, je, da svoje delo opravljam perfektno. Želeli so me izbrisati. Ponosen sem. Vendar od zraka se ne da živet.
No ja, v čakalnici me čaka novo presenečenje…..

CILJNO USMERJEN VLOM / vem kdo je /
V začetku avgusta 2020 opazim, da so vlomili v našo klet, in to samo našo, druge so bile nedotaknjene. Hitro preverim smuče so vse na svojem mestu, ne vidim kovčka – orodje za servis smuči “pospravim sem ga v hladilnik, starejši,” si rečem. Odločim se, da ne prijavim imam izkušnje….junija 2010 so nama vlomili v stanovanje na drugi lokaciji.

Sredi januarja 2021 dan pred prvim treningom na snegu, grem v klet po orodje za servis smuči, da odstranim vosek na smučeh. Šok… kovčka z orodjem ni v hladilniku. Šok.. Kovček so ukradli, čutil sem globoko v sebi, zato takrat nisem preveril hladilnika. Sledilo je hudo kritično razočaranje, globoko me je prizadelo, “vzeli so mi najpomembnejše orodje za tekmovalno smučanje”, eno najpomembnejšo mojo stvar. Še bolj me je prizadevalo, to je preseglo vse meje. Odločil sem se, “najdu te bom”. Samo naša klet ostale kleti brez sledi poskusa vloma, smuči ostanejo nič premaknjeno, ostale vredne stvari na svojih mestih, samo kovček so vzeli, ja, kovček je bil na hladilniku. Takoj mi je jasno, to je “CILJNO USMERJEN VLOM”, nekdo, ki je vedel, pozna. Sam kdo? isti vzorec kot pred 10 leti, ko so nama ukradli 2000€. Že takrat sem se zavedal, da je to ciljno usmerjen vlom. Bilo je kritično prizadeto stanje, globoko sem razmišljal 6h in iskal nekdo, ki je vedel. Sumil sem osebo, a je bilo to takrat, kot kaže, še preveč zame in sem opustil razmišljanja. Policija ni našla nič. 10 let kasneje se vaja ponovi isti vzorec, toda tokrat je preseglo vse meje. “Našel te bom o, ja” nekdo, ki je vedel naključje ni možno, ciljno usmerjeno. Zadnja leta se zelo redko družim “na kavah”, ni mi, raje doma, uživam. Na vsake kvatre in še več pa grem.

Našel sem ga v dveh urah. Vem, zakaj so tekmovalne smuči ostale in da je kovček ukraden predvsem zaradi diamantnih pil (pa priimek). Ampak to ni diamant, (vreden tisoče), to je umetni diamant, večinoma za glajenje in za fine nastavitve ostrine robnika. Pa kdo bo to kupil? To so specialne zadeve namenjene za tekmovalno smučanje, to je smučarski svet. Specialne zadeve, manjšega kroga ljudi, kjer se večinoma vsi poznamo v smučarskem tekmovalnem svetu. Ne razume. Rabil sem še dva dni, da sem potrdil sum. Vem, kdo je. Ista oseba, oba vloma poznamo se 20 let, kaj naj? Prijava vloma policiji 5 mesecev kasneje za klet v stanovanju so 3h iskali dokaze do danes nič. Tako, da se zdi prijava za klet brez predmetna.

Čez par dni se odločim ves algoritem, razlage sestavim, dam na USB ključ in grem na policijo. Pol ure sem porabil, da sva se s kriminalistom začutila v sproščenem vzdušju. Najprej je zgledalo, da sem padel z lune. Pogleda moj USB ključ, “a je virus notri” — “ne, ne”, se nasmejem. Potem se je vse odprlo. Začel je razumevat mojo razloga. Vem, da mi verjame sam, ni pravih dokazov. Obstaja minimalna možnost. “Kaj želite?”… odgovorim, “v kolikor bo, kaj mu povejte, da sem to jaz”. Vem, kdo si že pred 11 leti, sem vedel. Prideš na vrsto.

VELIKO SEM VLOŽIL – VELIKO MI JE DALO / sedanja resnica je žalostna /
Gostinstvo je kršenje večina zakonov o delovnih razmerjih RS (najbolj izplačila oz. OD brez pravic dopusta, regresa itd.)in to v časovnem obdobju izjemne rasti turizma v zgodovini SLO ciljno izkoriščanje in kako z najcenejšimi surovinami sestavljen izdelek na cenenem servisu prodati čim dražje, na glede na kvaliteto gostinskih uslug. Prav bedarija. Sovražim to. Kje je znanje? ni, ni zgineva…

Seveda so izjeme družbeno prehranski obrati se strogo držijo zakonov, določene gostilne-restavracije so močno dvignile kvaliteto uslug, kar potrjujejo število prvič podeljenih Michelinovih zvezdic v Sloveniji l. 2020 med kvalitetnejšimi spadajo še kmečki turizmi, vse ostalo je na najnižji možni točki do sedaj samo nategovanje.
Veliko stokajo, da ni kvalitetnih delavcev. Resno. Pa vi iščete ovce, hlapce zaradi zgoraj naštetih dejstev. Da ne bi slučajno kdo razmišljal o kakšnih zakonih, delovnih razmerji, da so vodeni, ubogajo in verjamejo.

Na začetku leta sem pošiljal ponudbe skupaj z zapisom Krvavec. Zato, da takoj izločim izkoriščevanje.
Poklicala je samo ena gostilna in ostali nimajo čiste vesti, ustrašijo se me.
In oni iščejo kvalitetne delavce, ne ga srat.

NEVERJETNO / nemogoče je mogoče /
V mladosti te skoz učijo, kako je nujno potrebno biti do starejših spoštljiv, vljuden, pošten, se od njih učit. Ravno od starejših oseb sem v večini dobil največ oviranja, nepoštenosti, hinavščine; res si opomorem od te baze znanja (posebno jaz, saj sem bil daljše obdobje daleč najmlajši).

Leta 1989 zagledam na TV reklamo “NEMOGOČE JE MOGOČE” Kovinotehna.
Takoj sem jo zapisal v glavi in enostavno začel verjeti.

PROCESOR BISER LORD i – neskončno / v moji glavi /
Imam nešteto enot baze v glavi, kjer shranjujem vse pomembne podatke. Zato se mi v glavi dogajajo intenzivni procesi in ti mi omogočajo, da sprejmem hitre, pravilne odločitve v vsakem trenutku, ne glede na okolico, prostor in ljudi. To mi omogoča funkcioniranje na tem nivoju.

Leta 2002 so se množično pojavljati oglasi “PAMETNI PIŠEJO” Akta.
Probal sem, ni šlo. Raje imam zapis v glavi svoje podatkovne enote.

Biser Lord ime sem ustvaril leta 2007 s posebnim namenom.
Biser – “totalno verjamem v svoje sposobnosti” in ko jih izbrusim – “postanem Lord”, motivacijsko ime, ime vere.
Prvič ga uporabim za registracijo na portal RTVSLO kot uporabniško ime.
2012 oktober prvič objavim javno moj zapis razmišljanja pod novico nogomet v komentarjih; SLO – ŠVICA (0:2), Stožice kvalifikacije za SP. Ogledal sem si tekmo na štadionu Stožice (trener Slavko Stojanovič).
V zapisu razložim, zakaj tako stanje v SLO reprezentanci. Hitro sem videl, da je za večino to vesoljsko razmišljanje. Sem pa imel v uri veliko ogledov kdo sem. Še vedno je v arhivu MMC RTVSLO.
https://biserlord.com/…/moje-razmisljanje-stanja-slo…/
S tem dnevom sem končal z nogometom.

NAJLEPŠE SE IMAM DOMA / jaz, žena Nataša in Britanka Lu /
Uživam doma skupaj ženo in mucko, Britanko Lu. To je mucka, ki me glada, neverjetno lepo žena vedno potrdi. Samo mene. Kaže mi umetnost gibanja in mehkobe. Neverjetna moč, potrpežljivosti, vztrajnost in odločnosti. Učim se od nje.

Moja žena, brez nje ne bi bilo tega. Moja psihologinja najbolj všeč mi je, kako sva rešila problematiko, da lahko na tekmi FIS Masters v prvo štartam na polno tehnika zavojev, prehrana. Ogromno stvari, kar spada zraven mojih treningov. Izjemna.

Z bratom Gospod Matjaž Kotar odlično.
Toplino doma, sproščenost in mir sem podedoval po mami Gospa Marica Kotar.
Na splošno imam izjemno kombinacijo Kotarjeve in Kraševec družine.
Po Kotarjevih imam red, disciplino in higiena.
Po Kraševec sproščenost, uživanje v nenormalnost in pozitivnost.

Misel mojega pokojnega botra Zdenko Kraševec: “Dopoldne počivam, da sem popoldne frej, da ponoči lahko spim”.

Osnova mojega razmišljanja in tako grem vedno naprej:
— Je tko, kot je če bi bilo drugače, bi bilo drugače, ampak ni. —

Obožujem poezijo v gibanju, takrat je počutje nad izjemno.

V osnovi je najpomembnejša “MATEMATIKA” za življenje.

Znam spoštovat vsakega, ki ga poznam, ne glede na vse.

Mogoče je pa pisanje moja najboljša sposobnost.
Prve zapiske sem naredil 31.7.2021 naslednji dan začnem s pisanjem zapisa 1.8.2021.
Ko sem začel pisat, si niti približno nisem predstavljal, da bo tako izgledal.

UNIVERZA REALNOST V ŽIVLJENJU / čas študija 30 let /
Ta zapis je moje delo.

---

DOKTORAT

---

Boštjan Kotar
Ljubljana, 8. 8. 2021